Nostalgične poti Bosne, raziskovanje in doživetje

Odkrijte skrite bisere Bosne na našem 5-dnevnem potovanju, ki združuje kulturo, zgodovino in naravno lepoto. Potujte z nami in doživite edinstvene poglede, zaustavljene trenutke ter bogato kulinariko. Z našim izkušenim in prijaznim osebjem ter gostoljubnimi domačini boste raziskovali jezera, reke, planine in zgodovinske kraje, se udeležili raftinga in odkrivali urbane atrakcije. 

Datum:

• 5. 7. 2025 do 9.7.2025

Cena:

• 444 EUR (do 31.1.2025)
• redna cena: 479 EUR 

Cena vključuje:

• prevoz s sodobnim avtobusom, cestnine, vstopne takse, parkirnine, stroški šoferjev…,
• hotel 3*, 4x nočitve z zajtrkom,
• večerje vse dni,
• vstop, ogled etno sela Ljubačka dolina, sprejem, pogostitev, hrana,
• Ramsko jezero, vstop v muzej- samostan,
• degustacije sirov, uštipci sokovi in marmelade 2. dan,
• ogled – vstop Titov bunker,
• ogledi po programu
• odlično vodstvo predstavnika agencije in domačinov, prijateljev, ki jih bomo spoznali na destinacijah,
• takse, drobne pozornosti

Možna doplačila:

• 1/1 soba -100 €,
• prednji sedeži (prve tri vrste) 20 € /os.
• doplačilo 3. dan za rafting s piknikom je 50 € ali Off road najvišje ležeča vasica 60 € ali  samo piknik 25 € /po želji, na licu mesta. Eventualno željo lahko podate ob prijavi, upoštevamo večino.
• Vlakec – vstop – slapovi Kravice,
• morebitne vstopnine, ki niso v programu
• zavarovanje  rizika odpovedi, zavarovanje po želji, po ceniku
• manjše število potnikov: 39-44 /22 €, 35-38 /30 €.

Opomba: 

Možne so spremembe zaradi nepredvidenih vplivov (npr. če se spremenijo vremenski pogoji) ali če se spremenijo pogoji sodelujočih partnerjev. Običajno se za goste maksimalno potrudimo in dodamo še kaj več od obljubljenega.

Nekaj zgodb, ki nas bodo spremljale:

Trapisti

(eni od najstrožjih meniških redov v katoliški cerkvi), naj bi se v Banja Luko naselili leta 1869 in nemudoma pričeli graditi samostan. Veljali so za zelo napredne menihe. Na tem območju naj bi ravno oni uvedli nove kulture, kot so hmelj, repa, različne vrste sadnega drevja, pa tudi nove, plemenske pasme goveda. V kratkem času so ustvarili velik poljedelski, obrtniški in industrijski kompleks, ki je obsegal mlin, silos, kamnolom, kovačnico, sušilnico sadja, pekarno, klavnico, hleve, tovarno mila, tekstilno tovarno, tiskarno in mizarsko delavnico, pa tudi prvo elektrarno na reki Vrbas. Zaslužni so bili tudi za nastanek pivovarne, kjer varijo pivo, ki se prav tako imenuje Trapist. Ne glede na to, da je bil red trapistov v več državah po Evropi, so ravno menihi v Banja Luki iz Francije prinesli izvirni recept za sir trapist. Proizvodnjo tega znamenitega sira so pričeli leta 1882. Iz samostana trapistov v Banja Luki je strogo zaupna receptura potovala nato do drugih samostanov v Evropi. Recept ni nikjer zapisan, vse do danes je skrivnost in je strogo zaupen, pooblaščeni si ga med seboj predajajo le ustno.
Za kako veliko stvar gre, naša vodnica vedno na poti proti Banja Luki to dobro opiše in njeno srečanje z bratom (debelim menihom, ki je sicer strogo zavezan k molčečnosti) iz tega samostana tudi: »Ob našem obisku v tem samostanu, se je menih malce razjezil na »brata« iz istega reda v samostanu v Fojnici (obiščemo jih tretji dan), ko ga je ravno takrat klical na mobitel češ, da mu »smeta«, da ima minute z lepo Slovenko, ki je blažena med moškimi (naši potniki in preostalih šest menihov, ki so trenutno bivali tam:) … Pa, da so skromni: garaža je bila na stežaj odprta, notri pa trije čisto novi Golfi… Res smo se nasmejali skupaj z njimi….« Vsekakor pa nas presune in navdihne s spoštovanjem njihova zgodba o posebnem načinu življenja in služenja v sožitju s prebivalstvom.

Pravoslavci

slavijo krsno slavo oziroma krajše – slavo vsako leto. Najbolj je razširjena in znana ravno med Srbi, seveda tudi tistimi, ki živijo v Republiki Srbski. Gre za veliko družinsko praznovanje (običajno po moški strani) zavetnika - svetnika, ki si ga družina izbere sama. To je dan (ki pa se lahko zavleče tudi na več dni) pravega slavja – ne manjka jedače, pijače, glasbe in praznovanja, ki si ga zapomnijo vsi udeleženci za vse leto do prihodnje slave.
 

Zmijanjski vez

Zagotovo ste že videli mornarsko-modro geometrijsko vezene motive na narodnih nošah Banja Luke. Te zgodovinsko in etnografsko izjemno cenjene in unikatne geometrijske vzorce in način vezenja se imenuje “zmijanjski vez”, ki je po svoji specifičnosti uvrščen v Unescov seznam reprezentativne nesnovne kulturne dediščine človeštva. V središču Banja Luke lahko obiščemo trgovino in mali muzej te etnografske posebnosti, verjetno pa ga bomo videli tudi na folklornem sprejemu prvi dan.
 

Krupa

stoji na mestu, kjer Vrbas zapusti kanjon in priteče na Krupsko polje. Tukaj so prelepi slapovi, soteske, in ne boste verjeli: pravi stari, še obratujoči mlin, iz katerega še danes pridelujejo ekološko moko. Krupa je res posebno naselje, pravo “ekološko območje”, ki se lahko pohvali z lepimi naravnimi in kulturnimi spomeniki (kamniti oziroma skalnati naravni kanjoni, samostan Sv. Ilije (1289), lesena cerkev iz 16. stoletja in srednjeveško mesto Reef (1192).
 

banjaluški čevapi

V čem so tako posebni in drugačni banjaluški čevapi od tako opevanih sarajevskih? Po videzu: nujno je, da so pečeni po štirje skupaj in da se ti štirje držijo skupaj. Meso pri originalnih banjaluških »lulčijih« je 70 odstotkov iz govedine (vratovine, pleča ali podpleča), preostalih 30 odstotkov je mladega ovčjega mesa, pri čemer ovca ne sme biti starejša od dveh let.
Sarajevski čevapčiči so večji, bolj okrogli, pečeni posamezno, meso je goveje in ovčje ali goveje in jagnječje, pri čemer odstotki, koliko je katerega, niso tako strogo predpisani. Postrežba je takšna, kot jo poznamo: v lepinji, obvezno sta priložena čebula in kajmak. Seveda jih bomo poizkusil že prvi dan in nato spet čez par dni v Sarajevu, da ocenimo, kateri so boljši.

jedi izpod peke 

V celotni Republiki Srbski, sploh pa v okolici Banja Luke, naravnost obožujejo jedi izpod peke. Daleč najpogosteje vam bodo postregli jagnjetino in teletino, pa tudi purana in vse vrste divjačine. Velika litoželezna posoda, pod in nad katero je pepel, sicer izhaja že iz ilirskih časov, najbolj razširjena pa je ravno v Bosni in Hercegovini, nekaterih delih Hrvaške, Črne gore in Srbije.
Hrana se v saču peče od dveh do tudi štirih ali petih ur (odvisno od sestavin). V tem času se pokrov odpre le za kuharjev nadzorni pregled, saj okusi mesa in zelenjave ne smejo uiti iz posode. Temu primerno je končni okus hrane prvovrsten, saj se medsebojno okusi zelo prepletejo in ne izparevajo sproti, hrana je sočna in izjemno okusna. V kateri koli restavraciji boste na meniju našli izvrstne mesne jedi, v tovrstni kulturi je pač odnos do kulinarike najprej namenjen ljubezni do mesa.
 
 

Kulinarika:

na področju, koder potujemo, se je nemogoče upreti (četudi niste ljubitelj kruha) njihovemu sveže pečenemu »hlebu« (običajno tudi izpod peke) ter uštipcom (majhne ocvrte žemljice oz »miške«, ki se postrežejo še tople), seveda z nepogrešljivim kajmakom ali mladim sirom.
 

Nekaj kilometrov od mesta Jajce se nahaja Veliko in Malo Plivsko jezero, na katerih so kot posebna zgodovinska znamenitost nadvse zanimivi, srednjeveški mlini (domačini jih imenujejo ˝Mlinčići˝). Devetnajst lesenih mlinov na vodi, pokritih s skodlami, ki so bili zgrajeni z namenom mletja zrnja, je zgrajenih iz starega hrastovega lesa in so brez podstrešja, oken in dimnika. Zagotovo se ustavimo tudi tu.
 
Ne samo stavbe in ulice v središču Sarajeva, tudi vzdušje, ki ga ustvarjajo domačini in turisti, daje temu, tako posebnemu kraju upravičeno naziv, ki ga je uporabil že Andrič: Orient v Evropi. Beograd je tako poimenoval zaradi geografskega položaja, Sarajevo pa zaradi ljudi… Sprehod skozi Baščaršijo, tam nekje na sredini pokukamo na notranje dvorišče ene izmed najzanimivejših stavb in se za nekaj trenutkov preselimo v preteklost, ko so tako skrito pred očmi sprehajalcev na ulici živeli skupaj rodovi iste rodbine… seveda se sprehodimo mimo mošeje, mimo karavan saraja in ne glede ali pod nogami v tlakovcih opazimo razmejitveno črto ali ne, začutimo, da smo prestopili prag v drugo stoletje… če se želite še bolj poglobiti, vas vodnica lahko usmeri do hiše Sevdaha. Ali pa ste za kozarec piva? Saj veste: mi smo v multikulturni prestolnici in to še kako spoštujemo. Tako da slavne sarajevske čevape okusimo na Baščaršiji, na pivo pa gremo na drugi breg reke Miljacke, v skriti biser – zopet v samostan – v vrhunski pivovarski salon.

Dodatno branje na spletu: Sarajevo, stran mesta Mostar